Gehweg-Pflastermatte VM "Antracit"

Guma je elastičen material, za katerega je značilna sposobnost deformacije pri natezni ali tlačni obremenitvi in nato vrnitev v prvotno obliko. Ta lastnost naredi gumo izjemno učinkovito pri absorpciji udarcev, zmanjševanju vibracij in zvočni izolaciji pred udarnim hrupom. Pri izdelkih iz gumiranega granulata, vezanega s poliuretanom (PU), na dušilne lastnosti dodatno vplivajo elastično vezivo ter struktura in gostota plošč.

Za ocenjevanje elastičnih, blažilnih in vibracijsko dušilnih lastnosti gumijastih izdelkov se uporablja lestvica od 1 do 5. Vrednost 1 označuje rahlo, a opazno dušenje, medtem ko vrednost 5 pomeni izjemno visoko dušilno zmogljivost. Ta razvrstitev temelji na empiričnih raziskavah in primerjalnih meritvah.

Elastičnost gume in njen pomen

Guma je sestavljena iz dolgih elastičnih molekularnih verig, ki se pri mehanski obremenitvi začasno uredijo v strukturo. Ko obremenitev preneha, se vrnejo v prvotno neurejeno obliko, kar materialu zagotavlja visoko prožnost. Ta elastičnost omogoča učinkovito absorpcijo udarcev in vibracij.

Absorpcija udarcev – razpršitev kinetične energije

Guma lahko absorbira kinetično energijo z deformacijo in jo pretvori v toploto. Ob udarcu se material deformira in tako zmanjša sile, ki delujejo nanj. Blažilni učinek ni linearen, temveč narašča z večjo deformacijo. To pomeni, da guma pri nizkih obremenitvah zagotavlja zmerno dušenje, ki pa se pri večjih obremenitvah znatno poveča.

Dušenje vibracij – zmanjšanje nezaželenih vibracij

Guma ima viskoelastične lastnosti, kar pomeni, da združuje elastične in viskozne dušilne lastnosti. Elastično dušenje nastopi, ko se vibracijska energija pretvori v toploto zaradi notranjih povratnih sil, medtem ko viskozno dušenje absorbira kinetično energijo s pomočjo notranjega trenja. Zaradi teh lastnosti je guma še posebej učinkovita pri zmanjševanju vibracij in sunkov.

Zvočna izolacija pred udarnim hrupom – zmanjšanje hrupa zaradi korakov in udarcev

Zvočna izolacija pred udarnim hrupom vključuje ukrepe za zmanjšanje hrupa, ki nastane pri hoji ali premikanju predmetov po površini. Zaradi svoje elastične strukture lahko guma učinkovito absorbira in zmanjša te zvoke. Poleg tega je material odporen proti obrabi, kar zagotavlja dolgotrajno učinkovitost njegovih zvočnoizolacijskih lastnosti.

Za določitev primernosti izdelka WARCO za določeno uporabo priporočamo individualno oceno na podlagi vzorca materiala na lokaciji uporabe.

Protizdrsnost talne obloge opisuje njeno sposobnost preprečevanja zdrsa. Standard EN 14041 določa razred DS in zahteva, da ima talna obloga v suhih in čistih razmerah dinamični koeficient trenja najmanj 0,30. Talne obloge, ki dosegajo ali presegajo to vrednost, se štejejo za protizdrsne in prispevajo k varnosti uporabnikov. Zadostna protizdrsnost je še posebej pomembna na območjih z velikim peš prometom.

Dinamični koeficient trenja se določi s preizkusno metodo, določeno v standardu EN 13893. Ta metoda vključuje merjenje upora trenja v standardiziranih pogojih z drsnim pripomočkom. Postopek zagotavlja, da so izmerjene vrednosti zanesljive in ponovljive.

Lestvica od 1 do 5 omogoča podrobnejšo klasifikacijo protizdrsnosti. Lestvična vrednost 1 ustreza dinamičnemu koeficientu trenja 0,30, kar je minimalna zahteva za razred DS. Lestvična vrednost 5 ustreza koeficientu 0,60, kar je dvakratnik minimalne vrednosti za razred DS. Klasifikacija lestvičnih vrednosti temelji na testih, izvedenih na reprezentativnih vzorcih, katerih rezultati so bili ustrezno interpolirani.

Pri talnih oblogah iz gumiranega granulata na protizdrsnost pomembno vplivajo fizikalna gostota, velikost granul in struktura materiala. Večji pritisk pri stiskanju med proizvodnjo vodi do večje gostote materiala ter gladkejše in manj protizdrsne površine. Vrsta uporabljenega granulata – drobnozrnati, grobozrnati ali vlaknasti – vpliva na teksturo površine. Višja kot je lestvična vrednost, bolj groba je površina, bolj izrazita je občutljivost granul in bolj odprta je porozna struktura. Glede na sestavo granulata se lahko tekstura razlikuje od fine zrnate do grobe in oprijemljive ali celo gladke in žametne.

Nove talne obloge iz gumiranega granulata lahko potrebujejo obdobje utekanja, preden dosežejo optimalno protizdrsnost. To je lahko posledica ostankov ločilnih sredstev, ki se med proizvodnjo naberejo na površini in se popolnoma odstranijo šele z uporabo ali čiščenjem.

Stanje talne obloge ima ključno vlogo pri ohranjanju njene protizdrsnosti. Nabiranje umazanije ali neustrezno čiščenje lahko zmanjšata koeficient trenja in ogrozita varnost. Redno čiščenje in pravilno vzdrževanje sta bistvena za dolgoročno ohranjanje protizdrsnih lastnosti.

Odpornost talne obloge proti obrabi opisuje njeno sposobnost upiranja izgubi materiala zaradi trenja ali obrabe. To je ključni dejavnik pri oceni trajnosti, funkcionalnosti in kakovosti talnih oblog iz gumiranega granulata.

Za razvrstitev odpornosti proti obrabi se uporablja lestvica od 1 do 5. Ocena 1 pomeni, da so izpolnjene minimalne zahteve standarda BS 7188, medtem ko ocena 5 označuje odlično odpornost proti obrabi v skladu s tem standardom. Klasifikacija temelji na rezultatih testov, izvedenih na reprezentativnih izdelkih, ki so nato interpolirani.

Odpornost proti obrabi se določi s pomočjo standardizirane metode v skladu s standardom BS 7188. Vzorec materiala se testira z uporabo naprave Taber Abraser, v kateri dve standardizirani abrazivni kolesi z določeno silo in hitrostjo delujeta na vzorec skozi določeno število ciklov.

Za oceno obrabe materiala se vzorec tehta pred in po vsakem testnem ciklu. Razlika med začetno težo in težo po testu predstavlja inkrementalno izgubo teže, ki se uporablja kot merilo obrabe.

Poleg tega se upošteva staranje materiala v atmosferskih pogojih in njegovo vedenje pri postopni obrabi skozi več testnih ciklov. Na podlagi teh testov se izračunata indeks obrabe in razmerje obrabe, ki zagotavljata vpogled v dolgoročno trajnost in primernost talne obloge.

Prepustnost za vodo, znana tudi kot hidravlična prevodnost, opisuje sposobnost poroznega materiala, da absorbira in prepušča vodo. Pri talnih oblogah se meri s hitrostjo infiltracije vode, ki določa količino vode, ki v eni uri pod vplivom gravitacije prodre v material in se odvede.

Za razvrščanje prepustnosti za vodo se uporablja lestvica od 1 do 5. Vrednost 1 ustreza hitrosti infiltracije 0 mm/h, kar pomeni popolno neprepustnost za vodo. Nasprotno pa vrednost 5 pomeni visoko prepustnost z infiltracijsko hitrostjo 1100 mm/h, kar pomeni, da lahko skozi en kvadratni meter na uro pronica več kot 1000 litrov vode. Ta razvrstitev temelji na rezultatih testov, izvedenih na reprezentativnih vzorcih, ki so bili interpolirani za posamezen izdelek.

Prepustnost za vodo se lahko sčasoma spremeni, zlasti če se porozna struktura zamaši zaradi zunanjih vplivov. To se lahko zgodi na primer zaradi kopičenja peska na površini ali zaradi nezadostnega čiščenja, kot pri hlevskih podlogah.

Visoka prepustnost za vodo, z vrednostjo na lestvici med 3 in 5, prinaša pomembne prednosti, zlasti v zunanjih prostorih. Pri na novo urejenih površinah je pogosto mogoče opustiti kompleksne drenažne sisteme ali nagibe. Padavinska voda pronica neposredno skozi talno oblogo, s čimer se prepreči nastanek luž in ohranja prepustnost površine. Ker podlaga ostane neprekrita, ta lastnost prav tako prispeva k okoljski trajnosti talne obloge.

Materiali z nizko ali ničelno prepustnostjo za vodo, ki so razvrščeni z vrednostjo 1, so primerni izključno za notranjo uporabo ali pokrite prostore.

Standard EN 16165 določa enotne preizkusne metode po vsej Evropi za določanje protidrsnih lastnosti talnih oblog pri hoji s čevlji ali bosi. Vključuje štiri odobrene preizkusne metode, ki upoštevajo pogoje tal v suhem, mokrem in umazanem stanju. Uvedba tega standarda je nadomestila nacionalne predpise, kot je DIN 51130.

Ena od praktičnih preizkusnih metod je merjenje na nagnjeni ravnini z uporabo testne osebe. Pri tej preizkušnji se določi kot naklona, do katerega je hoja še vedno varna. V Nemčiji uveljavljene protidrsne razrede od R9 do R13 ostajajo veljavne. Pri testiranju na spolzkih površinah se testirana talna obloga navlaži s standardizirano preizkusno tekočino.

Talne obloge WARCO so običajno razvrščene v protidrsni razred R10. Poleg tega so ocenjene na lestvici od 1 do 5, ki opisuje kot sprejemanja: vrednost 1 ustreza povprečnemu sprejemnemu kotu do 10°, medtem ko vrednost 5 ustreza kotu 17°. Ta klasifikacija temelji na preizkusih, izvedenih v skladu s standardom DIN 51130 na reprezentativnih vzorčnih ploščah, katerih rezultati so interpolirani za posamezen izdelek.

Protidrsne lastnosti talnih oblog iz gumijastega granulata so bistveno odvisne od fizične gostote materiala, velikosti granulata in strukture uporabljenega materiala. Večji pritisk pri proizvodnji povzroči večjo gostoto materiala, kar naredi površino bolj gladko in manj teksturirano. Glede na velikost granulata – fino, grobo ali vlaknato – se lastnosti površine spreminjajo. Z naraščanjem velikosti granulata postane površina bolj hrapava, granulatne delce je mogoče bolj občutiti, struktura pa postane bolj odprta.

Tekstura površin iz gumijastega granulata lahko sega od drobnozrnate do grobe in celo žametno mehke. Nove talne obloge pogosto potrebujejo obdobje uhojanja, preden dosežejo končno raven protidrsnosti. To je pogosto posledica ostankov ločilnih sredstev, ki se med proizvodnjo usedejo na površino in se postopoma odstranijo z uporabo in čiščenjem.

Za dolgoročno visoko raven protidrsnosti sta bistvenega pomena pravilno vzdrževanje in redno čiščenje. Nabiranje umazanije in pomanjkanje vzdrževanja lahko zmanjšata protidrsne lastnosti in ogrozita varnost talne obloge. Strokovno vzdrževanje zagotavlja, da protidrsne lastnosti ostanejo učinkovite tudi na dolgi rok.

Toplotna izolacija, znana tudi kot toplotno varovanje, zajema ukrepe za zmanjšanje izmenjave toplote med objektom ali prostorom in njegovo okolico. Prenos toplote poteka prek treh fizikalnih mehanizmov: prevodnosti, sevanja in konvekcije.

Prevodnost opisuje prenos toplote z neposrednim molekularnim stikom znotraj materiala. Snovi z nizko toplotno prevodnostjo, kot so izolacijski materiali, ta učinek zmanjšujejo. Sevanje poteka prek elektromagnetnih valov in ga je mogoče nadzorovati z materiali, ki toploto odbijajo ali absorbirajo. Konvekcija pomeni prenos toplote prek premikajočih se tekočin ali plinov in jo je mogoče zmanjšati s primerno strukturo materiala.

Ključni parameter toplotne izolacije je toplotna prevodnost, merjena v vatih na meter na kelvin (W/(m·K)). Ta vrednost določa količino toplote, ki v eni sekundi preide skozi material debeline enega metra pri temperaturni razliki enega kelvina med obema stranema. Nižja vrednost pomeni boljše izolacijske lastnosti materiala.

Guma ima toplotno prevodnost med 0,13 in 0,18 W/(m·K), odvisno od njene sestave. Pri WARCO gumiranem granulatu se vrednost giblje med 0,14 in 0,07 W/(m·K). Te vrednosti temeljijo na meritvah reprezentativnih vzorcev, interpoliranih na izdelek.

Dejanska toplotna prevodnost plošč iz gumiranega granulata je močno odvisna od gostote, teksture in debeline materiala. Debelejša plošča z izrazitim drenažnim profilom in gostoto 800 kg/m³ ima bistveno nižjo toplotno prevodnost kot kompaktna plošča debeline 8 mm z gostoto 1200 kg/m³.

Za primerjavo: visokoizolativni materiali, kot so ekstrudirani polistiren (XPS), steklena volna ali kamena volna, imajo toplotno prevodnost približno 0,03 W/(m·K), medtem ko ima gosta naravna kamnina, kot je marmor, bistveno višjo vrednost, približno 2,8 W/(m·K).

Je höher der angezeigte Wert, desto besser eignet sich das Material zur Nutzung in Bereichen, in denen mit dauerhafter Benässung (z. B. Regenwetterperioden oder Einsatz im Feuchtraum) und auch mit Frostperioden zu rechnen ist.

Bei dauerhafter Durchnässung kann Gummi aufquellen; das Material dehnt sich um bis zu 2% aus. Durch eine gute Drainage im Material (Flüssigkeitsdurchlässigkeit) und unter dem Material (drainierende Unterseite) wird der Durchnässung vorgebeugt.

Das ist auch bei Temperaturen unter 0°C wichtig. Frierendes Wasser dehnt sich aus. Das Material sollte also vor und bei Frostwetterlagen nicht durchnässt sein, um (reversible) Formatänderungen durch Eisbildung zu vermeiden.