Plastična travna rešetka – gramozne plošče WG "Mat zelena"

Nosilna plast je pri gradnji teras in poti najnižja plast zgornjega ustroja. Leži med planumom in ploščno oblogo, spodnji ustroj pa je plast pod planumom. Nosilna plast mora biti ravna, nosilna in odporna proti zmrzovanju; prevzema obremenitve obloge ter jih razporedi tako, da jih podlaga lahko prenese. Strokovno je spodnji ustroj nasut zemeljski del pod planumom, pod njim pa je raščena zemljina.

V vsakdanji rabi se celoten sestav pod ploščno oblogo pogosto imenuje spodnji ustroj. V besedilih WARCO izraz spodnji ustroj pomeni ta širši sklop.

WARCO razlikuje tri skupine nosilnih plasti. Nevezane nosilne plasti so iz peska, gramoza, drobljenca ali lomljenca. Material se nasuje v nevezanem stanju in ga kolikor je mogoče zgosti. Z zgoščanjem se poveča nosilnost, ne da bi se sipki material vezal.

Mrežaste nosilne plasti so sestavljene iz gramoznih rešetk, ki se uporabljajo za gramozno stabilizacijo. Imenujejo se tudi travne rešetke, gramozno satovje ali sataste rešetke iz umetne mase. Komore gramoznih rešetk se zapolnijo z drobljencem. Med mrežaste nosilne plasti sodijo tudi kovinske mrežne rešetke, kakršne so na primer na balkonih.

Vezane nosilne plasti tvorijo čvrsto podlago, ki obremenitve prenaša kot povezana celota. Mednje sodijo hidravlično vezane nosilne plasti, kot je beton, bitumensko vezane nosilne plasti, kot je asfalt, ter obstoječe obloge iz betonskih tlakovcev, ploščic, plošč iz naravnega kamna, estriha ali parketa. Med vezane nosilne plasti sodijo tudi hidroizolacije, na primer strešne membrane.

V cestogradbenih pravilnikih za nosilno plast veljata le beton in asfalt; obstoječe obloge ter hidroizolacije se ne štejejo med nosilne plasti. Po razvrstitvi WARCO vse tri skupine štejejo za nosilno plast, saj vse nosijo gumijaste plošče.

Pod terasne plošče je potrebna ravna, nosilna in ustrezno odvodnjavana podlaga. Pri terasah v ravnini terena mora biti podlaga izvedena z zaščito pred zmrzaljo, njena natančna zasnova pa je odvisna od vrste plošč in obstoječe površine.

Pri terasi v ravnini terena spodnji ustroj sestavljajo nosilni planum ter dovolj zgoščen sloj za zaščito pred zmrzaljo in nosilna plast. Toge plošče iz betona ali naravnega kamna se običajno polagajo v enakomerno poravnan sloj drobljenca.

Keramične terasne plošče se glede na sistem polagajo v sloj drobljenca, na nastavljive podstavke ali v vezani izvedbi. Lesene in WPC-deske potrebujejo ustrezno podkonstrukcijo.

Terasna plošča iz gumijastega granulata, vezanega s PU, potrebuje neprekinjeno podporo po celotni površini in je ni mogoče točkovno podpreti z nastavljivimi podstavki. Na nepoškodovani površini iz betona, asfalta, betonskih kock ali naravnega kamna se lahko takšne plošče polagajo prosto, brez vmesnega sloja, ki bi jih povezoval s podlago.

Podlaga mora vodo z zadostnim naklonom odvajati proti odtoku ali površini za ponikanje. Na neutrjenih tleh se najprej izdela raven in nosilen planum.

Na planumu lahko po celotni površini položene gramozne plošče ustvarijo stabilno in vodoprepustno oporo. Njihove komore se v celoti napolnijo z ustreznim drobljencem.

Glede na lastnosti tal in obremenitev zaradi zmrzali je pod gramoznimi ploščami dodatno potreben zgoščen sloj za zaščito pred zmrzaljo in nosilna plast. Za takšno izvedbo z gramoznimi ploščami betonska plošča ni potrebna.

Gumijaste varovalne plošče so na gramoznih rešetkah stabilnejše in trajnejše kot na rahlem nasutju drobljenca.

Satasta struktura zadrži zrna na mestu, saj so ta ločena v posameznih celicah. Zrna se zato pod obremenitvijo ne morejo pomikati vstran, močan dež pa jih ne izpira. Površina iz plošč tako ostaja več let stabilna in varna.

V rahlem nasutju drobljenca so zrna približno enake velikosti. Manjkajo drobna zrna, ki bi zapolnila vmesne prostore, zato nasutje tudi po utrditvi ostane gibljivo. Pri togi plošči gibljivost nasutja ni pomembna, elastična varovalna plošča ali terasna plošča iz gumijastega granulata pa obremenitve ne prenaša enakomerno na podlago. Drobljenec se lahko sčasoma odrine proti robovom plošč, gumijasta plošča pa na sredini izgubi oporo in se tam posede. Pod robovi se nabira iz sredine odrinjen drobljenec, robovi pa se dvignejo. Tak vzorec poškodb se imenuje skledasto posedanje.

Gramozne rešetke se v prodaji imenujejo tudi travne rešetke, gramozne satnice ali plastične sataste rešetke. Iz rahlega nasutja drobljenca ustvarijo stabilno nosilno plast. Pri polnjenju satnic se drobljenec natančno poravna do zgornjega roba. Zrna, ujeta v celice, ostanejo na mestu tudi pod obremenitvijo in v dežju, površina iz plošč pa je stabilna in varna.

Napolnjene rešetke prenesejo do 400 t/m², celotna površina pa ostane vodoprepustna. Pri vodoprepustni podlagi naklon in odvodnjavanje večinoma nista potrebna.

Če so tla nosilna in je obremenitev majhna, zadostuje odstranitev vrhnje plasti zemljine ter polaganje rešetk na tanko izravnalno plast drobljenca. Izkop je manjši kot pri običajnem sestavu. Tamponska plast je potrebna šele pri slabo nosilni podlagi, kadar mora biti sestav odporen proti zmrzovanju ali kadar mora površina prenašati večje obremenitve. Majhen obseg dela govori v prid rešetkam.

Gramozne rešetke oziroma gramozne plošče se kot nosilna plast vgrajujejo na tri načine: neposredno na raščena tla, v sloj drobljenca na planumu ali na tamponsko plast.

Za polnjenje satastih celic se uporabi lomljen, oglatozrnat drobljenec. Celice se napolnijo do vrha, drobljenec pa se poravna z zgornjim robom rešetk.

Če so tla nosilna in je predvidena obremenitev majhna, zadostuje vgradnja neposredno na raščena tla. Odstraniti je treba rodovitno zgornjo plast tal, planum pa izdelati skrbno. Rešetke se položijo neposredno na raščeno zemljo, pri čemer se 4 cm dolgi talni trni zapičijo v tla.

Za izravnavo neravnin se na planum vgradi tanek sloj drobljenca. Talni trni segajo skozi drobljenec do planuma.

Kadar je podlaga slabo nosilna, kadar je predvidena zmrzlinsko odporna izvedba ali kadar so predvidene velike obremenitve, se najprej izvede in zgosti tamponska plast. V zgoščeno tamponsko plast se talni trni ne morejo zapičiti, zato se nanjo vgradi sloj drobljenca, v katerega se trni v celoti potopijo. Sloj drobljenca na tamponski plasti mora biti debel najmanj 6 cm. Rešetke morajo po celotni površini dobro nalegati.

Gramozne rešetke so v prodaji znane tudi kot travne rešetke ali plastične sataste rešetke. Rešetke se položijo v tanek sloj drobljenca, ki je za izravnavo neravnin debel približno 2 do 5 cm.

Prepustna podlaga oziroma vodoprepustna nosilna plast praviloma ne potrebuje nagiba. Strokovno se tak spodnji ustroj označuje kot vodoprepustna nosilna plast, saj padavine skozi njo naravno ponikajo v tla. Takšna rešitev je cenovno ugodnejša od umetnega odvajanja v kanalizacijo za padavinske vode, hkrati pa je okoljsko smiselna: površina, odprta za ponikanje, podpira naravni vodni krog in nastajanje podzemne vode.

Za učinkovito ponikanje v celotnem sistemu mora imeti tudi talna obloga visoko prepustnost vode. Gumijaste plošče iz PU-vezanega gumijastega granulata so posebej primerne za vodoprepustne sisteme, med njimi terasne plošče, plošče za otroška igrišča in plošče za številna druga zunanja območja. Ustrezne talne obloge iz gumijastega granulata dosegajo prepustnost vode 200 litrov na uro in kvadratni meter ali več.

Manjše neenakosti v nevezani nosilni plasti se izravnajo z mineralno mešanico, ki jo je mogoče zgostiti. Mešanica je sestavljena iz drobljenega kamna in vsebuje fine delce; njena granulacija se izbere glede na izravnalno višino.

Višji deli se odstranijo, mineralna mešanica pa se razporedi po nižjih območjih. Nato se mešanica poravna na predvideno višino in predvideni naklon ter zgosti. Po zgoščanju se preverita ravnost in naklon, po potrebi pa se površina dodatno obdela.

Čisti pesek in drobir brez finih delcev nista primerna, ker ju ni mogoče dovolj zgostiti in se lahko pozneje premakneta. Med granulacijami, izbranimi glede na izravnalno višino, sta na primer 0/8 in 0/16.