Kaj sta nosilna plast in spodnji ustroj?

Pri gradnji teras in poti je nosilna plast najnižja plast zgornjega ustroja. Leži med planumom in ploščno oblogo, spodnji ustroj pa pod planumom.

Nosilna plast mora biti ravna, nosilna in odporna proti zmrzovanju. Prevzema obremenitve ploščne obloge ter jih porazdeli tako, da jih podlaga lahko prenese.

V strokovnem pomenu je spodnji ustroj nasut zemeljski trup pod planumom. Pod njim je raščena podlaga. V vsakdanji rabi izraz spodnji ustroj pogosto označuje celotno konstrukcijo pod ploščno oblogo. V teh besedilih je izraz spodnji ustroj uporabljen v tem širšem pomenu.

Razlikujejo se tri skupine nosilnih plasti. Nevezane nosilne plasti sestavljajo pesek, gramoz, drobljenec ali lomljenec. Nasujejo se brez veziva in se, kolikor je mogoče, zgostijo. Z zgoščanjem se poveča nosilnost, ne da bi se nasuti material vezal.

Mrežaste nosilne plasti so sestavljene iz gramoznih rešetk, ki se imenujejo tudi travne rešetke, gramozne satnice ali plastične satne rešetke. Komore gramoznih rešetk se zapolnijo z drobljencem. Druga različica mrežastih nosilnih plasti so kovinske mrežne rešetke, ki jih je mogoče najti na balkonih.

Vezane nosilne plasti tvorijo trdno, povezano nosilno plast. Mednje sodijo hidravlično vezane nosilne plasti, kot je beton, ter bitumensko vezane nosilne plasti, kot je asfalt. Sem se uvrščajo tudi obstoječe obloge iz zloženih betonskih elementov, ploščic, plošč iz naravnega kamna, estriha ali parketa ter tesnilne membrane, kot so strešne folije.

Po cestogradbenih pravilnikih se za nosilno plast štejeta le beton in asfalt, obstoječe obloge in tesnilne membrane ne sodijo med nosilne plasti. V teh besedilih pa se vse tri skupine štejejo za nosilne plasti, ker vse nosijo gumijaste plošče.