Kaj sta nosilna plast in spodnji ustroj?

Nosilna plast je pri gradnji teras in poti najnižja plast zgornjega ustroja. Leži med planumom in ploščno oblogo, spodnji ustroj pa je plast pod planumom. Nosilna plast mora biti ravna, nosilna in odporna proti zmrzovanju; prevzema obremenitve obloge ter jih razporedi tako, da jih podlaga lahko prenese. Strokovno je spodnji ustroj nasut zemeljski del pod planumom, pod njim pa je raščena zemljina.

V vsakdanji rabi se celoten sestav pod ploščno oblogo pogosto imenuje spodnji ustroj. V besedilih WARCO izraz spodnji ustroj pomeni ta širši sklop.

WARCO razlikuje tri skupine nosilnih plasti. Nevezane nosilne plasti so iz peska, gramoza, drobljenca ali lomljenca. Material se nasuje v nevezanem stanju in ga kolikor je mogoče zgosti. Z zgoščanjem se poveča nosilnost, ne da bi se sipki material vezal.

Mrežaste nosilne plasti so sestavljene iz gramoznih rešetk, ki se uporabljajo za gramozno stabilizacijo. Imenujejo se tudi travne rešetke, gramozno satovje ali sataste rešetke iz umetne mase. Komore gramoznih rešetk se zapolnijo z drobljencem. Med mrežaste nosilne plasti sodijo tudi kovinske mrežne rešetke, kakršne so na primer na balkonih.

Vezane nosilne plasti tvorijo čvrsto podlago, ki obremenitve prenaša kot povezana celota. Mednje sodijo hidravlično vezane nosilne plasti, kot je beton, bitumensko vezane nosilne plasti, kot je asfalt, ter obstoječe obloge iz betonskih tlakovcev, ploščic, plošč iz naravnega kamna, estriha ali parketa. Med vezane nosilne plasti sodijo tudi hidroizolacije, na primer strešne membrane.

V cestogradbenih pravilnikih za nosilno plast veljata le beton in asfalt; obstoječe obloge ter hidroizolacije se ne štejejo med nosilne plasti. Po razvrstitvi WARCO vse tri skupine štejejo za nosilno plast, saj vse nosijo gumijaste plošče.