Varnostna travna rešetka – 300 cm GG "Antracit"

Gumijaste plošče iz gumijastega granulata s poliuretanskim vezivom so za zunanjo uporabo odporne na zmrzal in primerne za uporabo pozimi. Odprta porozna struktura prepušča padavine in jih odvaja navzdol. Voda, ki ostane v porah, ima ob zmrzovanju prostor za raztezanje; zrna gume in poliuretansko vezivo ostanejo elastični tudi pri temperaturah pod ničlo.

Tudi podlaga mora biti izvedena tako, da je zaščitena pred zmrzaljo. Na vezanih nosilnih plasteh voda pod ploščami in med njimi odteka po naklonu v sistem odvodnjavanja. Na drobljencu ali tolčencu voda pronica navpično skozi sestavo. Če se voda zadržuje pod ploščami, se lahko podlaga, občutljiva na zmrzal, dvigne in se po odtajanju ponovno posede. Plošče pri tem ostanejo nespremenjene, površina pa lahko postane bolj neravna.

Za zimsko vzdrževanje zadostuje lopata za sneg z gladkim robom, ki se ne zatika ob robove plošč. Sol za posip v običajni količini gumijastemu granulatu ne škoduje.

Vodoprepustnost gumijastih plošč za tla je lahko od skoraj nič do več kot 1 100 litrov na kvadratni meter na uro. Odvisna je od frakcije uporabljenega gumijastega granulata in od pritiska pri stiskanju med izdelavo. Plošče so izdelane iz PU-vezanega gumijastega granulata in imajo strukturo z odprtimi porami.

Voda ne prehaja skozi gumo, temveč skozi votline med vezanimi zrni. Bolj ko so zrna stisnjena skupaj, manj vode plošča prepušča. Pri manjšem pritisku pri stiskanju nepravilno oblikovana zrna ležijo bolj ohlapno, med njimi pa ostanejo povezane pore in drobni kanali, po katerih voda skozi ploščo odteka navpično navzdol. Akreditirani inštitut je po SIST EN 12616 tudi po štirih tednih izpostavljenosti vremenskim vplivom izmeril več kot 1 100 litrov na kvadratni meter na uro. Plošče, izdelane z močnim stiskanjem, imajo skoraj povsem sklenjeno strukturo zrn in prepuščajo le malo vode.

Primerjalna vrednost za posamezno ploščo je navedena v opisu izdelka. Na novo položena površina v prvih dneh vodo sprejema počasneje, kot bi bilo mogoče sklepati iz merjene vrednosti, saj se površine zrn sprva slabše omočijo. To je primerljivo z novo dežno jakno. Po nekaj dneh uporabe talna obloga doseže polno vodoprepustnost; postopek pospeši ščetkanje z malo sredstva za pomivanje posode.

Poročilo o preskusu se lahko predloži gradbenim organom kot dokaz o vodoprepustnosti. Razvrstitev površine je odvisna od celotne sestave; padavine skozi talno oblogo ponikajo v tla le, če vodo sprejema tudi nosilna plast pod gumijastimi ploščami.

Kritična višina padca blažilne podlage na otroškem igrišču se po SIST EN 1177 določi z nizom preskusov padca. Preskusna glava, opremljena z merilnikom pospeška, se spušča z različnih višin na preskusna mesta na blažilni podlagi igrišča, izbrana v skladu s standardom. Kritična višina padca je najnižja višina, pri kateri vrednost HIC doseže 1000 ali največji pospešek gmax doseže 200 g. Upošteva se rezultat z najneugodnejšega od vseh preskušenih mest.

Rezultat velja le za sestavo podlage, kakršna je bila preskušena, in za pogoje, v katerih je bil opravljen preskus. Zato so v poročilu o preskusu navedeni debelina blažilne podlage, nosilna podlaga pod njo in pogoji preskušanja, pomembni za rezultat. Šele preskus na kraju samem potrdi, ali vgrajena blažilna podlaga dejansko blaži udarce: na določenih preskusnih mestih se po spustu s predpisane višine izmerita vrednosti HIC in gmax ter preveri, ali sta v predpisanih mejah.

SIST EN 1177 določa dve preskusni metodi, laboratorijsko preskušanje in preskus na mestu vgradnje. Laboratorijski preskus ugotavlja kritično višino padca blazilne podlage. Preskusni vzorci s skupno površino najmanj enega kvadratnega metra ležijo na ravni, togi betonski podlagi. Razsuti materiali, kot so pesek, prod ali sekanci za blaženje udarca, se vgradijo v predvideni debelini sloja. Blazilne plošče se položijo tako, da preskus zajame tudi stike med ploščami.

Laboratorijski postopek uporablja polkroglasto preskusno glavo z maso 4,6 kg, premerom približno 16 cm in vgrajenim merilnikom pospeška. Glava pada z različnih višin na podlago. Pri ploščah je potrebnih najmanj devet padcev z najmanj štirih višin na ločena mesta, med katerimi je 25 cm razdalje. Pri razsutih materialih se pri vsaki višini opravijo trije udarci na isto mesto. Preskus poteka pri 23 °C, dovoljeno odstopanje je do pet stopinj.

Vrednotenje laboratorijskih meritev temelji na vrednosti HIC kot kriteriju za poškodbo glave in največjem pospešku gmax. Kritična višina padca je višina, pri kateri je dosežena vrednost HIC 1000 ali gmax 200 g, pri čemer je odločilna nižja višina, določena z interpolacijo merilne serije. Poročilo o preskusu navede kritično višino padca v metrih na dve decimalni mesti in merilno negotovost preskusnega laboratorija. Rezultat velja le za preskušeni sestav iz tipa plošč, debeline in povezave, pri večslojnih sistemih pa za celotno zaporedje slojev. Preskusna podlaga je toga laboratorijska podlaga in ne vgradni sestav na lokaciji.

Preskus na mestu vgradnje preverja, ali že vgrajena blazilna podlaga na izbranih mestih pokriva prosto višino padca obstoječega igralnega elementa. Preskusna višina padca mora biti najmanj enaka prosti višini padca igralnega elementa po SIST EN 1176. Meri se na najneugodnejših mestih, denimo na obrabljenih delih ali tam, kjer je debelina sloja najmanjša, ter na drugih reprezentativnih mestih. Število preskusnih mest je odvisno od velikosti območja, na katerem lahko pride do padca, norma pa določa najmanjše število. Ta postopek velja le za preskušena mesta in ne določa kritične višine padca.

Debelina blažilnih podlog in blažilnih plošč se določi glede na njihovo preizkušeno kritično višino padca. Ta mora biti najmanj enaka višini prostega padca igrala; večja ko je možna višina padca, debelejše morajo biti blažilne podloge ali blažilne plošče.

Iz same debeline ni mogoče določiti višine padca, saj na blaženje udarcev vplivajo tudi sestava izdelka, gostota in elastičnost.

Za blaženje udarcev so kot groba usmeritev primerne naslednje debeline: do 100 cm višine prostega padca 3 cm, do 150 cm 5 cm, do 200 cm 7 cm in do 300 cm 10 cm. Vedno je odločilna kritična višina padca posameznega izdelka, navedena v preizkusnem poročilu po SIST EN 1177.

Blažilne podloge in blažilne plošče se lahko uporabljajo do kritične višine padca, navedene v poročilu o preskusu po SIST EN 1177. To je najnižja višina, pri kateri vrednost HIC doseže 1000 ali pospešek gmax 200 g. Glede na izvedbo znaša približno od 100 do 300 cm.

do 100 cm: na primer nizke igralne hišice, naprave za ravnotežje

do 150 cm: na primer nizki plezalni elementi

do 200 cm: na primer plezalne mreže, plezalna igrala, kombinirana igrala

do 300 cm: na primer visoki plezalni stolpi in velika igrala

Navedeni primeri igral služijo le za orientacijo. Odločilna je prosta višina padca posameznega igrala v skladu s SIST EN 1176. Navedena kritična višina padca mora biti najmanj enaka tej prosti višini padca.

Talne obloge iz gume za blaženje padcev v obliki podlog in plošč so izdelane iz gumijastega granulata in imajo v običajnih razmerah življenjsko dobo od 10 do 15 let. Pogosto zdržijo dlje in so namenjene dolgotrajni uporabi v notranjih in zunanjih prostorih. Dejanska trajnost je odvisna od intenzivnosti uporabe, mesta vgradnje in vremenskih razmer.

Na igriščih nastaja obraba predvsem na močno obremenjenih mestih, na primer pod gugalnicami ali na iztekih toboganov. UV-sevanje ter cikli zmrzovanja in odtajanja prispevajo k staranju gumijastega granulata.

Znake obrabe in staranja je treba redno preverjati. Po potrebi je mogoče zamenjati le posamezne gumijaste plošče, ne da bi bilo treba obnoviti celotno površino. To olajša vzdrževanje in lahko podaljša čas uporabe celotne površine. Izdelki so enostavni za vzdrževanje.

Tla pod plezalom je treba pri prosti višini padca, večji od 60 cm, urediti s podlago za blaženje udarcev. To za opremo otroških igrišč v svojem področju uporabe določa SIST EN 1176; za plezala, namenjena izključno domači uporabi, velja SIST EN 71-8.

Primerne so blažilne plošče iz gumijastega granulata, pri katerih je kritična višina padca, določena po SIST EN 1177, najmanj enaka prosti višini padca plezala. Uporabijo se lahko tudi razsuti materiali, kot so zastirka iz lubja, lesni sekanci, pesek ali prod za blaženje udarcev z velikostjo zrn 2 do 8 mm. Razsute materiale je treba vgraditi skladno z zahtevami SIST EN 1176 ter jih redno dodajati do zahtevane debeline plasti.

Podlaga za blaženje udarcev mora pokrivati celotno območje udarca. Pri prosti višini padca do 150 cm mora segati najmanj 150 cm čez navpično projekcijo dvignjenih delov opreme. Pri večji prosti višini padca mora podlaga segati čez navpično projekcijo za najmanj dve tretjini proste višine padca plus 50 cm.

Podlago je treba pred polaganjem izravnati in zagotoviti njeno nosilnost. Pred polaganjem je treba odstraniti kamenje, steklo, ostre robove in trde predmete.

Površino je treba redno pregledovati zaradi poškodb in razrahljanih spojev, pri razsutih materialih pa tudi preverjati debelino plasti. Posamezne plošče je po potrebi mogoče zamenjati.

Ustrezna podlaga pod trampolinom je odvisna od njegove konstrukcije in obstoječe zaščite pred padci.

Trampolin mora stati na ravni in nosilni površini, njegove noge pa morajo biti trdno oprte in brez majanja.

Pri trampolinu z varovalno mrežo mreža prestreže otroke, preden padejo na tla ob napravi. Varovalna mreža mora biti nepoškodovana, pravilno pritrjena in med uporabo zaprta.

Prostor pod skakalno ponjavo mora ostati brez predmetov.

Če se trampolin uporablja skladno z namenom in brez varovalne mreže, je treba pod napravo in okoli nje urediti površino za zaščito pred padci, ki blaži udarce. Za takšno površino so primerne plošče za zaščito pred padci iz gumijastega granulata.

Njihova preizkušena kritična višina padca mora biti usklajena z možno višino padca. Velikost površine za zaščito pred padci se določi po navedbah proizvajalca trampolina o potrebnem prostoru za padec.

V prostoru za padec ne sme biti zidov, ograj, vrtnega pohištva, cvetličnih korit ali drugih trdih ovir.

Otroška igrala na igrišču potrebujejo podlago za blaženje udarcev, kadar prosta višina padca presega 60 cm, kot to določa SIST EN 1176. Pri igralih s prisilnim gibanjem, kamor sodijo gugalnice in tobogani, mora biti takšna podlaga vgrajena na celotnem območju udarca ne glede na višino padca. Tudi pri nizkih igralih z majhno višino padca je potreba po podlagi odvisna od višine padca in vrste gibanja.

Prosta višina padca je razdalja od jasno predvidene opore za telo do površine udarca pod njo in ne sme presegati 3 m. Pri podestu je ta opora površina podesta, pri gugalnici površina sedeža, pri drogu pa površina za prijem. Pri plezanju se upošteva največja višina prijema, zmanjšana za 1 m. Kritična višina padca podlage se določi z nizom preskusov s padajočim telesom po SIST EN 1177 in mora biti najmanj enaka prosti višini padca igrala.

Trava in zgornja plast tal sta po SIST EN 1176 sprejemljivi do proste višine padca 100 cm, če je površina vzdrževana in prožna ter brez kamnov, korenin, temeljev in drugih trdih predmetov. Če so tla zbita, izsušena ali zmrznjena, teh pogojev ne izpolnjujeta. Za igrala, namenjena izključno domači uporabi, namesto SIST EN 1176 velja SIST EN 71-8; podlaga za blaženje udarcev pa je obvezna tudi na zasebnem vrtu.

Gumijaste varovalne plošče WARCO stanejo od približno 36 € na kvadratni meter. To je cena za plošče debeline 3 cm in mer 50 × 50 cm; štiri plošče pokrijejo en kvadratni meter. Plošče so po standardu SIST EN 1177 preizkušene za višino padca 110 cm. Vse navedene cene vključujejo DDV.

Debelejše plošče so preizkušene za večje višine padca in so praviloma tudi dražje na kvadratni meter. Varovalna plošča debeline 11 cm, preizkušena za višino padca 300 cm, stane glede na barvo od približno 104 do 120 € na kvadratni meter. Potrebna debelina plošče je odvisna od proste višine padca igrala po standardu SIST EN 1176. Višina padca, za katero je plošča preizkušena, mora biti vsaj tolikšna kot prosta višina padca igrala. Cena posamezne izvedbe je navedena na strani izdelka v spletni trgovini.

Poleg cene plošč, navedene v spletni trgovini, je treba upoštevati še nosilno plast, na primer plastično satasto rešetko, in obrobo iz gumijastih robnikov. Oboje dobavlja WARCO, polaganja pa ne izvaja. Varovalne plošče in podloge zato položi kupec sam ali lokalno podjetje za urejanje okolice. Če podloge položi takšno podjetje, se k ceni plošč prištejejo še stroški polaganja, ki so odvisni od obsega del na terenu.

Gumijaste varovalne plošče in preproge se kot talne obloge za zaščito pred padci polagajo tako, da so podlaga, sistem spajanja, območje padca, višina padca in odvodnjavanje prilagojeni posamezni uporabi.

To velja tako za zunanje površine na vrtu kot za javna igrišča. Pod igrali mora preverjena kritična višina padca izbranega izdelka in sestave najmanj ustrezati prosti višini padca igrala. Velikost površine za zaščito pred padci je odvisna od posameznega igrala.

Na beton ali asfalt se lahko preproge in plošče za zaščito pred padci polagajo neposredno. Deževnica skozi vodoprepustno talno oblogo odteka na nosilno plast, od tam pa po naklonu proti prostemu robu ali odtoku.

Na travno rušo ali zemljino neposredno polaganje ni smiselno. Nevezana plast iz peska, drobljenca ali gramoza ni primerna podlaga, saj se sčasoma premika.

Po odstranitvi travne ruše se na tanek sloj drobljenca položijo plastične sataste mreže. Mreže se z drobljencem zapolnijo do zgornjega roba, nanje pa se položijo preproge ali plošče za zaščito pred padci. Deževnica odteka skozi celotno sestavo in lahko pronica v podlago.

Pri večjih obremenitvah ali neugodnih razmerah v tleh je pod slojem drobljenca potrebna še strokovno dimenzionirana podlaga iz zgoščenega materiala za zaščito pred zmrzaljo.

Nadaljnje polaganje je odvisno od sistema spajanja. Pri preprogah z zobčastim spojem se zobci nove preproge od zgoraj potisnejo v zobce že položene sosednje preproge. Tako nastali stabilni spoj praviloma ne potrebuje lepljenja na podlago niti robnega zaključka.

Plošče s spojniki se polagajo v polovičnem zamiku. Potrebujejo robni zaključek, ki preprečuje bočno premikanje. Na vezani nosilni plasti se lahko glede na način vgradnje namesto robnega zaključka predvidi lepljenje.

Plošče naj imajo med polaganjem enakomerno temperaturo največ približno 17 °C in ne smejo biti segrete zaradi neposrednega sončnega sevanja. Pri nameščanju pomaga gumijasto kladivo, pri rezanju pa ročna krožna žaga.

Kadar se površina za zaščito pred padci konča znotraj utrjene površine, trdno pritrjena klančina na prehodu prepreči nastanek robov, ob katere se lahko spotakne.